Mar 16 2008
D-day se bliža
Bližam se koncu, foliklčki merijo že od 17 do 19 mm in kmalu bo čas za stopko.
Jajčk je bilo v petek šest, danes mi je izmerila le štiri 
Ostali pa so “manjši” … piše na listu. Upam, da se do jutri še kak pobere in naraste na primerno velikost. Ne vem, kam sta se una dva poskrila, ki sta bila še v petek v prvi bojni liniji?!?
Je pa tale mesec kar naporen, še posebej ko gre proti koncu. Toliko nihanj v razpoloženjih, da komaj čakam, da bo konec pa karkoli že bo. Včeraj sem bila v sedmih nebesih, danes se me loteva neko depresivno malodušje … Hormončki dobro opravljajo svojo nalogo. Ali pa je krivo vreme 
Veliko stopničk je potrebno prehoditi … veliko ALI-jev in/ali ČE-jev je v teh postopkih. In pred vsako stopničko je strah, ko stopim višje je veselje (še ena mala zmaga na poti do cilja), nato se znova znajdem pred novo stopničko in novim če-jem … Ostalo je še nekaj stopničk: - bo punkcija uspešna, bodo v mojih jajčkih celice - se bodo celice oplodile - se bodo pravilno razvijale - bodo zdržale do transferja
… tu bom nehala. Ves čas govorim, da bom vesela že, če prideva do transferja, ker to bo znak, da se splača truditi, upati …
Veš, jaz sem si tudi vseskozi govorila, samo da pridem do transferja, samo da pridem do transferja. Zdaj pa močno upam, da ne ostane samo pri tem. In tebi, tebi želim enako. Cmoka od Ronje
Hojla punci - to je šele začetek. Kar pozabita tiste seksi kavbojke - naj se zaprašijo v omari…
Sej bo šlo!