Sedimo v čakalnici. Vsaj deset nas je. Večina moškim, saj ženski del je že v vrsti za posege. Inseminacije, transferje, punkcije ali transferje »zamrznjenčkov«.Različni pari, katerim je skupno nekaj – nezmožnost imeti otroka po naravni poti.
Med temi mi v oči pade fant, moški. Na videz preprost kmečki fant. Prestrašene, velike oči. Že na deleč se opazi, da mu je zelo neprijetno. Njegova žena je že v tisti lepi bolniško zeleni spalni srajci in prestrašena čaka na punkcijo jajčec, on pa v roki drži tisto malo epruvetko in čaka, da se sprazni »soba za moške«, kjer bo moral opraviti svoje in napolniti epruvetko.
Predvidevam, da mu je zelo neprijetno. Me smo vajene vsega, vajene, da nam vsak drugi ali pa celo vsak dan drug zdravnik pregleduje našo »špranjico«, pri moških je drugače. Težje sprejmejo neplodnost, še posebej, če vzrok tiči pri njih, v njihovih modih. Še težje je najbrž na vasi. Par, poročen že več let, otrok pa nikjer. Kdo ve, koliko neprimernih besed in neumnih nasvetov sta že slišala.
In ta prestrašen moški je čakal na vrsto, da si »ga *********«, medtem, ko za njim že čaka naslednji moški, da opravi isto. Čakalnica je polna in vsi vemo, kaj se dogaja za tistimi vrati.
Pa nič ne de. Vsi smo tam zaradi istega in vse fante čaka isto. Vendar ni lahko, prav gotovo jim ni lahko, medtem ko veš, da je tvoja žena ali punca na mizi in ji ob pomanjkanju anesteziologov na živo punktirajo jajčeca, medtem ko za njim že nestrpno čaka naslednji moški, da opravi isto, medtem ko sliši glasove iz prepolne čakalnice … Že tu se vprašam ali se tega res ne da narediti nekoliko bolj diskretno. »Sobo za moške« postaviti v nek oddaljeni kot, kjer ne bodo vsem na očeh. Vendar to še ni vse. Pika na i je bila včeraj, ko je ta ubogi fant le opravil svoje, napolnil epruvetko, jo odnesel v laboratorij in se preplašeno usedel v čakalnico.
Pa pride mimo sestra in ga pred polno čakalnico nagovori: Počakajte tukaj, bo zdravnik prišel do vas. Nekaj ni v redu. Njegove oči so postale še večje, še bolj preplašene. Je kaj narobe z njegovo ženo? Kaj hudiča se dogaja? Kaj je narobe? … Prebledi in takoj stopi za sestro in vpraša: Kaj pa je narobe?Sestra pa za diskretnost najbrž še ni slišala. Pred vsemi našimi ušesi mu odgovori, da njegovo seme mi dobro, notri niso našli nobenega spermija …
A je bilo to potrebno? Je res morala polna čakalnica slišati, da nima živih spermijev? Ga ni mogla povabiti v pisarno, zapreti vrata in mu v miru razložiti, kaj je narobe?
Zgodba se je nato še nadaljevala, ko je prišel zdravnik in je znova vsa čakalnica poslušala … Žalostno.
