Afroditin kotiček

Tudi mene je zagrabilo. V vsej svoji veličini me je zajela otožnost. Že več dni se ne znajdem. Brez energije, nasmeha na ustnicah, veselja. Otroci, nosečnice, dojenčki … nič od tega ne morem gledati. Kar sedim, strmim v prazno in se zapiram. Še solze so se posušile. 

Zadnje mesece sem se nekako sprijaznila z najino diagnozo in se prepustila času. Čakanju na pošto, začetku dogajanja, postopku … karkoli. Ni bilo nobene otožnosti, žalosti, pač življenje teče naprej.Zdaj pa se mi zdi vse brezmiselno. Ljudje smo pač živa bitja in ena naših osnovnih nalog in pravic je razmnoževanje. Midva te pravice in dolžnosti nimava.  

Vem, minilo bo. Še vedno je. Spet bo upanje in prepričanost v zmagoslavni konec premagalo črne oblake, ki so se nakopičili. Do takrat pa …

Prejšnji teden sem bila na kliniki. Upala sem, da bova končno oddala papirje za IVF, pa sva žal zaenkrat obtičala na inseminaciji.  

Zakaj žal?Ker so nama na prejšnjih pregledih zdravniki dejali, da za naju obstala le ena možnost – IVF oz. celo ISCI – oploditev v epruvetki, kot radi nekateri rečejo. Meni osebno gre ta izraz na živce. Zdaj pa naju pošiljajo na štiri postopke inseminacije, ki bodo po vse verjetnosti neuspešni,  IVF pa se je tako le še oddaljil.

Po drugi strani pa sem vesela, ker se je začelo vsaj nekaj dogajati. Komaj čakam pismo z navodili, kdaj, kako, kje …   Dva postopka bosta s tabletkami, dva pa s hormonskimi injekcijami. Tabletke imam seveda že doma. Sprintane imam tudi tabelice, kamor bomo zapisovali bazalno temperaturo. Uf, to mi gre še najbolj na živce. Zjutraj, ko se oglasi budilka, me vedno močno, močno tišči lulat in komaj prinesem mehur do stranišča (J), zdaj bom pa morala najprej termometer potisnit v usta ali katero drugo luknjico in meriti temperaturo. Takoj ko se zbudim. Vsak dan. Brez izjeme. Stroga so ta pravila.  

Eh, pravzaprav komaj čakam, da se začne. Komaj čakam, da se začnem drogirat s hormončki. Komaj čakam ultrazvoke. Komaj čakam, da vidim svoje folikle in njihovo rast …

Kje je zdej ta pošta iz klinike????

 Nekdo bo rekel “TIME IS MONEY” oz. če prevedem “ČAS JE DENAR” Zame in za vse sotrpinke in sotrpine v boju proti neplodnosti je čas naš največji sovražnik … 

Danes nisem razpoložena. Otožna sem.

Mr. Baby Maker, Curer of Infertility, Make hope for me. Give him my husband’s eyes Make us be truly happy

Mr. Baby Maker, Curer of Infertility, I’m not a nameless chart, And I’m afraid I’ll fail And that will break my heart.

Mr. Baby Maker, Curer of Infertility, We don’t own a money tree, But we’d trade all we have To conceive our miracle baby.

Mr. Baby Maker, Curer of Infertility, I can’t take a whole lot. Please help us get through this. You’re all the hope we’ve got.

Mr. Baby Maker, Curer of Infertility, Would you please hear our plea? We’re not asking for so much: Just a sweet baby.

 Žal še nisem tako daleč. Najina OBMP (oploditev z biomedicinsko pomočjo) je še daleč. Čakalne dobe pač … 

Ko prebiram in poslušam svoje virtualne prijatljice (neplodnost mi je dala nekaj lepega – spoznala sem kup čudovitih deklet, s katerimi imamo skupen cilj), sem spoznala, da je sam postopek OBMP povezan z ogromno strahovi. Od začetka do konca jih spremlja.

Strah, da ne bomo prišle pravočasno na vrsto.

Strah, da ne bomo reagirale na zdravila – hormonske stimulacije.

Strah, da bo premalo jajčnih celic.

Strah pred injekcijami.

Strah, kam in kako si dati injekcijo.

Strah pred uporabo sprejev.

Strah pred punkcijo, ki zna bit zelo boleča … (ne vem, zakaj tako varčujejo pri anestezijah).

Strah, da bodo folikli prazni.

Strah, da se celice ne bodo oplodile.

Strah, da se celice ne bodo pravilno delile.

Strah, bo ali ne bo prišlo do oploditve.

Strah, da ne bo ostalo nobenega zamrznjenčka. 

 … in ko premagamo vse te strahove, se pojavi nov, verjetno največji.

Čakanje na razultat. So se zarodki ugnezdili ali ne? Bo test pozitiven ali ne? 

Punce moje, veliko preprek smo že preskočile. Ene več, druge manj. Ene čakamo, da pridemo na vrsto, druge ste v strahu pred punkcijo, tretje čakate na prenos zarodkov, četrte odštevate dneve do testa, petim v bolnišnici ustavljajo predčasne popadke …   

Če kdo, si ve zaslužite biti mame. Helena, Kitty, Zarja, Kristy, Sonči, Mojca, Urška, Agnes, Ronja, Almuška, Vesna …

»Hm, tole pa ni dobro.« je rekel ginekolog po nekaj minutah branja izvida spermiograma. »Vaš partner ima »genetsko napako«, ki onemogoča spočetje. Potreben bo postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo. »

Šok. Ostala sem brez besed. Vedela sem, da je nekaj narobe … vendar to. Ne, tega nisem pričakovala. Zakaj ni nekaj »majhnega«? Nekaj kar bi lahko popravili s tabletkami ali majhnim operativnim posegom?

Prepričana sem bila, da je le neka mala prepreka pri meni, ki nama malce nagaja. Krivila sem tudi stresno službo, čedalje hitrejši način življenja …

Šok. Kar zmrznila sem. Še zdaj ne vem, kako sem prišla nazaj v službo. Po obrazu so mi lile solze. Nisem jih mogla zadržati. Vzeto nama je bilo upanje, da »naslednji mesec nama pa lahko uspe«.

Brez pomoči medicine ne bova nikoli imela otroka.

Nobena sprostitev, vitaminčki ali tabletke ne bodo pomagali. Nobene operacija ne more spremeniti genetske zasnove malih spermijev.

Diagnoza – sterilen par.

Tega dne ne bom pozabila. Moj svet se je za nekaj časa podrl.

Danes je lažje. Sprijaznila sva se s tem. Trdo sva pristala na tla. Tako pač je v življenju. Vsega se ne da imeti. Včasih je pot do cilja bolj zapletena, ovinkasta in polna preprek. V najinem primeru bo polna hormonov, injekcij, punkcij.

Bo pa zato cilj toliko slajši …  Upam …

Evolucija neplodnosti

Na začetku sva bila ON in JAZ.  Nato sva postala par in “neplodnost” je bila za naju španska vas.  Nisva vedela, da bova bila to bitko. Verjela sva, da moram jemati kontracepcijo, da preprečiva nosečnost. Verjela sva, da če bom pozabila vzeti tabletko, bom takoj noseča. Verjela sva, da bova nosečnost načrtovala tako, da se bo otrok rodil npr. na moj ali njegov rojstni dan, ker to bi bilo res srčkano,  poleti, ker imava oba rada poletje … Mislila sva, da je “neplodnost” nekaj, kar se zgodi drugim ljudem. Vsake nosečnosti in dojenčka v naši družbi ali v sorodstvu sva se noro razveselila, saj sva mislila, da bova tudi midva kmalu na vrsti.

Nato je padla odločitev. Čas je za otroka. Tabletke sem nehala jemati. Nato obvezna  očiščevalna kura, da bo telo pripravljeno na nosečnost. Strogo jemanje tabletk folne kisline ob točno določeni uri.  Nobene tablete, rentgena, pazila pri prehrani … vse, da bo tako, kot mora biti. 

Minil je prvi mesec in nič. OK, zgleda sva zgrešila ovulacijo, sem si mislila. Nato drugi mesec znova razočaranje. Hm, a ni bil v času ovulacije na službeni poti? Ja, to bo. Tretji mesec, znova nič. OK, pač ni, bo že. Četrti mesec, znova razočaranje. Afrodita začne malce raziskovati. Odkrije forume, kjer je nešteto punc z istim ciljem - imeti otroka. Afrodita ugotovi, da se nosečnosti ne da kar tako planirati. Zanositi je loterija, vsak mesec imamo okoli 25 % možnosti, da nam uspe (to velja za popolnoma zdrav par). Peti mesec … bo že, pač še ni padla najina koca. Šesti mesec, sedmi mesec, osmi mesec … Deveti mesec Afrodito zaskrbi. Pomisli, kaj pa če sva prav midva eden izmed sedmih parov, ki se bori z neplodnostjo.  Ne, to ne more biti. Neplodnost se zgodi drugim ljudem. Deseti mesec Afrodita naroči svojega dragega na pregled semenske tekočine, spermiogram.  Rezultat je OK. Spermiogram ponovimo, ker tako pač to gre in znova je OK. Afrodita se odpravi svojemu ginekologu in dobi napotnico za HSG - rentgensko slikanje maternice in tri škatlice klomifena - tabletk, ki spodbujajo ovulacijo. Enajsti mesec Afrodita opravi HSG, ki ne pokaže nepravilnosti. Dvanajsti, trinajsti in štirinajsti mesec Afrodita jemlje klomifen in upa, da zdaj pa bo. Morda bosta celo dva. Petnajsti mesec Afrodita obišče ambulanto za neplodnost. Afrodito po pregledu spermigrama, HSG-ja in ostalega pošljejo na operacijo. Afrodita je žalostna. Prepričana je, da je ona kriva , ker ne moreta imeti otrok. Obtožuje se.  Razmišlja, da bi odšla in pustila njega, da si poišče dekle, ki ni “jalovo”. Afrodita gre pod nož. Rezultat … nič ni narobe, vse je v najlepšem redu.  Zdravnik ji reče: “Zdaj pa lepo pridno seksat”. Nepojasnjena neplodnost? Afrodita in možek bosta šla na IUI -  inseminacijo. Grd izraz, zelo grd.  Pred postopkom pa mora možek ponovno na spermiogram … taka so pač pravila. Afrodita znova obišče ginekologa, da se zmenita še zadnje podrobnosti pred IUI. “Aja, rezultati spermiograma so že”, pravi G. “Aha, super”, rečem. G jih gleda in gleda. “Hm, tole pa ni dobro”, reče. 

  ….  se nadaljuje

Zame je neplodnost nekaj običajnega, nekaj kot npr. viroza ali povišana temperatura. Vzeti moram zdravilo in bolezen bo pozdravljena. Neplodnost je tudi izziv, preizkus … če bom dovolj močna, pogumna in pametna, bom test naredila. 

V tem boju sem spoznala, da nisem sama, da v življenju ni vse super in lepo, da obstajajo ovire in cilji, za katere se je potrebno boriti.  Zaradi nje sem močnejša in samozavestnejša. Zaradi imam moč za nove zmage in poraze. 

Zaradi nje imam nov pogled na svet, razmišljam drugače.  Najina veza zaradi premajhnega števila spermijev ni ogrožena. Otrok bi bil le pika na i, smetana na torti najine ljubezni, vrhunec najine ljubezni. Če ga pa ne bo, se bova imela rada tako kot sedaj. Najini življenji bodo zapolnili služba, potovanja, prijatelji, hobiji … in seveda čas, ki ga namenjava eden drugemu, najina ljubezen.

Število moških, ki se soočajo z neplodnostjo, strmo narašča. Statistični podatki nam govorijo, da se je moral še pred nekaj deset leti na deset žensk, ki so se borile z neplodnostjo, le en moški soočiti z neplodnostjo. Danes pa je odstotek neplodnosti pri moškem in ženki približno enak. Odstotek moške neplodnosti pa naj bi še posebej naraščal v razvitih državah. 

Vzroki  Kadmij je za testise zelo strupen. Na drugem mestu lahko omenimo hrano, ki vse več vsebuje antibiotike, hormone, težke kovine. Neplodnost tudi povzročajo toplota in sevanje. Še posebej so tu ogroženi peki, delavci v toplarnah, železarnah, steklarnah, zaposleni v kemičnih tovarnah, na bencinskih servisih, pleskarji … moški, ki večino časa preživijo sede. Velik sovražnik moške neplodnosti sta tudi stres in kajenje. Pogosto je vzrok tudi v anomalijah spolnih organov, ki pa se v večini problem lahko odstranijo po kirurški poti.  

Soočiti se z neplodnostjo Za moške je še posebej težko, saj je moška neplodnost še vedno tabu tema. Najtežje se je odpraviti na prvi obisk k zdravniku.  Tudi moški, prav tako kot ženska, trpi hude duševne bolečine, ko se mora soočiti s svojo neplodnostjo. Moški zato veliko raje obiščejo privatne klinike in zdravnike, sej jim je zelo pomembna diskretnost in zaupanje v zdravnika. Najtežji del zdravljenja naj bi bil po besedah nekega zdravnika to, da se moški odpre in začne svobodno in odkrito  govoriti o svojem problemu. Žensko so biološko močnejše, problem želijo rešiti takoj in vse preiskave hočejo čim prej opraviti.

Neplodnost je ena največjih stisk v življenju. S tem se strinjajo vsi strokovnjaki. Večini parov lahko pomaga medicina s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, kjer po domače povedano vzamejo njune celice in jih pod posebnimi pogoji spravijo skupaj in nato vstavijo v maternico.  

Pri nekaterih pa to ne gre. Če moški ali ženska nimata svojih celic, je za njiju edina možnost, da sprejmeta darovano spolno celico. To pomeni, da je zanositev možna le, če je ženska oplojena s semenom darovalca ali če ženski jajčne celice daruje druga ženska, nato pa na kliniki te darovane jajčne celice oplodijo s semenom partnerja in tako spočeti zgodnji zarodek vnesejo v maternico prejemnice. Par je pred težko odločitvijo. Sprejeti ali ne sprejeti tujo spolno celico? Za večino je želja po otroku močnejša od moralnih zadržkov in par se določi za darovano spolno celico.

Tu pa nastane problem. V Sloveniji ni dovolj darovalcev spolnih celic.  

Zakaj je tako?

- Morda zato, ker je pri nas darovanje prostovoljno. Za darovano spolno celico ni plačila. - Morda se ljudje bojijo, da bi se po svetu sprehajali ljudje spočeti z njihovimi spolnimi celicami in bi se po kakem naključju spoznali z njihovimi otroci in se zaljubili in … - Veliko se jih boji pravnih posledic. Bojijo, da bi jih kasneje kdo tožil za preživnino, dediščino …  kljub temu, da darovalec/darovalka nimata nobenih pravic ali dolžnosti do tega otroka. Prav tako je zakonsko določeno, da niti starša niti otrok ne more izvedeti kdo je njegov biološki oče/mama. V izrednih primerih se lahko izve le medicinska zgodovina, identitete pa ne. - Pri ženskah je tudi problem, ker je pridobivanje spolnih celic nekoliko bolj zapleten postopek in se le redke odločijo zanj. - Darovanje je tudi vedno anonimno. Marsikdaj beremo, slišimo, da bi npr. sestra rada darovala spolno celico svoji sestri, prijateljici … žal to ne gre.   Kako pa vi razmišljate o tem? Bi darovali spolno celico? 

Še nekaj informacij o darovanju:

1. Moški:

Kdo so lahko darovalci semena?Darovalec semena mora biti polnoleten moški, mlajši od 55 let v dobri telesni kondiciji in dobrega zdravja. Ne sme imeti kakršnegakoli resnejšega obolenja ali soditi v katero od rizičnih skupin za okužbe s prenosljivimi boleznimi. V družini ne sme biti nosilcev znanih, družinsko prenosljivih obolenj. 

Katere preiskave so potrebne preden postanete darovalec semena?

V laboratoriju se preišče vzorec semena in ugotovil, ali je primeren, da postanete darovalec semena. Seme darovalca se vedno zamrzne, zato je potrebno najprej ugotoviti, kako semenčice prenesejo postopek zamrzovanja. V primeru, da je vzorec primerne kakovosti se določi krvno skupino in opravi test na okužbo s hepatitisom B in C, sifilisom in AIDS-om. Test je potrebno ponoviti po šestih mesecih. 

Pomembne informacije za darovalce semena:

Ženskam, ki bodo prejele darovano seme, kakor tudi njihovim partnerjem, ne bo na voljo nikakršna informacija, ki bi lahko identificirala darovalca.  Darovalec ne more pričakovati nikakršnega materialnega povračila za darovano seme, niti tega, da izve ali je ženska z darovanim semenom zanosila. Darovalcu se le povrnejo stroški, ki jih je imel s prihodom na oddelek in darovanjem. 

2. Ženske:

Kdo so lahko darovalke jajčnih celic?Darovalke jajčnih celic morajo biti polnoletne, mlajše od 35 let, dobrega zdravja. Ne smejo imeti kakršnegakoli resnejšega obolenja ali soditi v katero od rizičnih skupin za okužbe s prenosljivimi boleznimi. V družini ne sme biti nosilcev znanih, družinsko prenosljivih obolenj. Vse morebitne darovalke povabimo na razgovor.  

Katere preiskave so potrebne preden postanete darovalka jajčnih celic? Morebitna darovalka pride na pregled, da se ugotvi ali je primerna za darovanje jajčnih celic. Če je primerna, je treba določiti tudi krvno skupino, Rh faktor in opraviti test na okužbo s hepatitisom B in C, sifilisom in AIDS-om. Test se ponvoi po šestih mesecih. Jajčne celice se odvzamejo z ultrazvočno vodeno punkcijo.  Pomembne informacije za darovalke jajčnih celic

Parom, ki bodo prejeli darovano jajčno celico, ne bo na voljo nikakršna informacija, ki bi lahko identificirala darovalko. Darovalka ne more pričakovati nikakršnega materialnega povračila za darovano jajčno celico, niti tega, da izve ali je ženska, ki je prejela darovano celico zanosila. Povrnejo se ji le stroški, ki jih je imela s prihodom na oddelek in darovanjem. 

 http://www.daruj.com/index.php?nointro=1

http://www.ivf-mb.com/darovanje.htm